Sedenje je že dolgo dejavnik tveganja za zdravje. Žal zahodni narodi sedimo, ko delamo v
pisarni, ko jemo, beremo, sedimo celo ko gremo na stranišče. Poglejmo, kako se telo odziva
ne dolgotrajno sedenje.
Ko pridete v udobno pisarno in se usedete na svoj ergonomski stol, se mišice, ki ste jih
uporabljali pri pokončni stoji, hoji, vsakdanjih opravilih itd. začnejo sproščati. Mišice na
zadnjici se deaktivirajo. Ko se usedete udobno na stol, se trebušne mišice, ki so glavni
stabilizatorji pokončne drže in lovljenja ravnotežja, omehčajo. Večino teže sedaj podpira vaša
zadnjica. To med drugim pomeni, da ni več pritiska na kosti. Mnogo časa nazaj so ljudje
skoraj ves čas opravljali opravila pri katerih so bile kosti in mišice aktivirane konstantno ves
dan. Sila težnosti in pritisk med pokončno stojo, hojo in tekom je pozitivno vplival na kosti,
ki so postajale vedno močnejše. Danes neaktivnost povzroča med drugim tudi obolele sklepe
in osteoporozo.
Kaj se še dogaja z mišicami, ko sedimo? Upogibalke kolka se zelo skrajšajo, ker so ves čas
sedenja pod kotom 90 stopinj. To vpliva na hrbtenico, ki se začne nezdravo upogibati naprej.
Zavedati se moramo, da so to le manjše nevarnosti in pasti dolgotrajnega sedenja. Tukaj naj
omenim samo nekaj bolezni, ki so posledica neaktivnosti: bolezni srca in ožilja, diabetes tipa
2, debelost. Nekateri raziskovalci omenjajo tudi nekatere vrste raka.
Pojdimo sedaj na čepenje. Čepenje je del kulture mnogih narodov, predvsem vzhodnih kultur
kot so Afrika in Azija. V 19 st. so se pojavila stranišča, kot jih poznamo danes. Sprva so bila
namenjena le višjim slojem, ko pa se je pojavila moderna kanalizacija, je bilo stranišče s
straniščno školjko na voljo splošni populaciji. To je bil čas, ko je na zahodu popolnoma
izginilo čepenje. Poglejmo čepenje skozi dobo rasti. Malčki čepijo brez težav, pravzaprav v
tem položaju z lahkoto počivajo in se igrajo. Odrasli smo na ta položaj pozabili, čeprav nam
je še vedno blizu oz. ga z lahkoto osvojimo nazaj. Vzhodne kulture, kot npr. Indija, Afrika,
Kitajska, Japonska, še danes uporabljajo čepenje v gospodinjstvu, pri počitku, čakanju na
avtobus, ritualih, molitvi, meditaciji itd. Večurno čepenje v teh kulturah ni nič nenavadnega.
Prednosti čepenja
Dokazano je, da ima čepenje koristne in zdravilne učinke na telo, ki preprečujejo pojav zgoraj
omenjenih dejavnikov tveganja za zdravje. Anatomsko gledano položaj čepenja povzroča:
1. Razteg celotne hrbtenice, predvsem spodnjega dela. Če potisnete glavo med kolena, se
raztegne in sprosti še vrat.
2. Težo telesa prerazporedimo in ni več enoličnega pritiska.
3. Vezi in mišice niso zakrčene, ampak se enakomerno raztegujejo in ohranjajo
elastičnost.
4. Položaj je izjemno sprostilen in posebno po intenzivnem športnem naporu, kot je na
primer kolesarjenje in tek, zelo dobrodošel.
Kako čepimo?
Dandanes nekateri težko oz. ne morejo čepeti. Razlogi so številni: bolečine v kolenih,
bolečine v gležnjih, poškodbe, skrajšana ahilova tetiva. Toda to niso razlogi, da ne bi mogli
izvajati čepenja, seveda z malo pomoči.
1. Popolno čepenje pomeni, da so stopala celotna na tleh, telo je ugreznjeno med kolena,
kar pomeni prenos teže rahlo naprej. Občutek je sprostilen, predvsem za celotno
hrbtenico in ne sme povzročati nikakršnega neugodja. Z malo vaje lahko v tem
položaju delate karkoli, od igre s kockami z otroki, sproščanja, izdelovanja česarkoli,
itd.
2. Nepopolno čepenje, pomeni, da ne morete zaradi zgoraj omenjenih razlogov čepeti
brez pomoči. Če imate bolečine v kolenih ali gležnjih, pride zelo v pomoč joga
kvader, ki si ga podstavite pod zadnjico in imate tako manjšo oporo. Podobno je, kot
bi se usedli na opeko. Kolena in gležnje zelo razbremenite. Hkrati pa še vedno uživate
privilegije čepenja. Če imate skrajšano Ahilovo tetivo, si lahko pod pete položite zvito
brisačo, ki vam rahlo privzdigne pete.
Naj postane čepenje vaša vsakodnevna rutina. Lahko čepite na delavnem mestu, ko si želite
raztegniti hrbtenico in vrat, po športni aktivnosti, lahko med igro s kockami z otroki, lahko pa
med meditacijo. Zagrizeni privrženci čepenja lahko protestno odstranite straniščno školjko.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg.
veronika.dolenc@zdravozivi.si
http://zdravozivi.si/