Vitamin C in zdravje


Citrus fresh fruit isolated on a white background

V jesenskem času mnogo otrok in odraslih obišče zdravnika zaradi običajnega prehlada. Obstaja več kot 200 respiratornih virusov, ki povzročijo navaden prehlad. Ker prehlad povzroči eden od respiratornih virusov, je zdravljenje z antibiotiki neučinkovito. Za zdravljenje se uporabljajo druge metode.

Uživanje vitamina C je ena od metod, s pomočjo katere lajšamo respiratorne težave in je v uporabi, odkar je bil leta 1930 izoliran. Posebno popularen je postal v 70ih letih, ko je Nobelov nagrajenec Linus Pauling v svoji študiji s placebom zaključil, da Vitamin C preprečuje in lajša simptome običajnega prehlada. Za tem je bilo narejenih še ogromno raziskav na to temo. Zadnje raziskave kažejo, da ima Vitamin C učinek oz. lajša simptome običajnega prehlada ter redno uživanje ima dosleden učinek pri skrajšanju trajanja simptomov.

Vitamin C igra veliko vlogo pri delovanju imunskega sistema hkrati pa ima veliko vlogo pri ostalih funkcijah v našem organizmu. Vitamin C izboljša absorbcijo železa v prebavnem traktu, deluje kot antioksidant, samostojno in v kombinaciji z vitaminom E ter tako naše telo ščiti pred prostimi radikali. Pomemben je za sintezo kolagena in tako za vsa naša mehka tkiva – dlesni, ožilje, kožo in kosti. Potreben je za normalno delovanje možganov in živčevja. Prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti in še kaj bi se našlo.

Vitamin C spada med vodotopne vitamine in je občutljiv predvsem na toploto (nad 10C), svetlobo in kisik. Naše telo ga ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane.

Živila, ki so bogata z Vitaminom C je najbolje uživati surova in to sta zelenjava in sadje. Od tega izstopajo: rdeča in zelena paprika (ima cca. trikrat več tega vitamina kot pomaranča), feferon ali čili, črni ribez, ohrovt, brokoli, papaja, jagode, cvetača, ananas. To so živila, ki imajo najvišje vsebnosti C vitamina na 100g živila.

S prekomerno toplotno obdelavo se iz živila lahko izgubi tudi do pol prvotne vsebnosti vitamina C, s kuhanjem v vodi pa tudi več. Zato pazimo, da živila pri pripravi obrokov ne prekuhavamo, vsaj kadar to res ni potrebno. Rezanje, lupljenje in podobna mehanska obdelava prav tako zelo zmanjšajo vsebnost vitamina v živilu.

Absorbcija vitamina C poteka v tankem črevesu. Manjši odmerki vitamina C se absorbirajo skoraj v celoti, medtem ko je absorbcija vitamina C pri odmerkih višjih od 200 mg lahko tudi manj kot 20 %. Vitamin C se v telo absorbira v približno treh urah od zaužitja. Skoraj ves vitamin C izločimo z urinom, zato je pomemben reden vnos.

Odrasli in otroci nad 13 let potrebujejo dnevno najmanj 100 mg vitamina C, nosečnice nekaj več – 110 mg na dan. Posebna skupina so kadilci, ki imajo potrebe po 150 mg vitamina C dnevno. Dnevne potrebe lahko povečajo tudi intenzivna fizična aktivnost, visoka temperatura okolja, infekcije in poškodbe.

Kot zanimivost, raziskave so pokazale, da je poslabšanje astme pogosto posledica običajnega prehlada, ki pa jo lahko znatno lajšamo s pomočjo Vitamina C.  Povečano uživanje Vitamina C se je izkazalo kot koristno proti astmatičnim napadom ali bronhialni preobčutljivosti.  Vitamin C lajša običajne simptome prehlada, zato je smiselno, da astmatični bolniki preverjajo nivo Vitamina C, če se jim astma poslabša.

Raziskovalci medicinske fakultete Alberta Einsteina v New Yorku so odkrili še eno, povsem nepričakovano lastnost starega dobrega vitamina C: med poskusi na laboratorijski kulturi so ugotovili, da je ta vitamin učinkovito pomoril bakterije tuberkuloze, odporne proti vsem znanim zdravilom.

Zdaj pa naj še kdo reče, da je Vitamin C brez veze 

dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg.
veronika.dolenc@zdravozivi.si
http://zdravozivi.si

vitaminc1

 632 total views,  1 views today