Pogovor z ultramaratoncem Dušanom Mravljetom


Pozdravljeni, gospod Mravlje!

Glede na množico vrhunskih dosežkov, ste med najbolj uspešnimi ultra maratonci na svetu v zadnjih desetletjih.

V medijih sem zasledila, da se vsako jutro ob istem času podate na tekaško progo od vaše hiše in po bližnji okolici, ne glede na vremenske razmere.
Koliko časa že to počnete in koliko kilometrov pretečete vsako jutro?
Tečem že več kot 35 let in večino treningov opravim v jutranjih urah ne glede na vremenske razmere. Ko sem bil še aktiven tekmovalec,  sem odtekel zjutraj običajno 25 km,  sedaj pa tečem le še za svojo dušo običajno vsaj 15 km.

Glede na množico vrhunskih dosežkov, ste med najbolj uspešnimi ultra maratonci na svetu v zadnjih desetletjih.  Vaši  naj odmevnejši dosežki na ultra maratonih so:

1. mesto: Sydney – Melbourne (Avstralija,1016 km, leta 1986)
1. mesto: Cagliari – Sasari (Italija, 254 km, leta 1986
1. mesto: Evropski pokal v teku na 24 ur (leta 1990)
1. mesto: Transamerica Foot Race (ZDA, 4800 km, 22 dni in 18 ur, leta 1995)
1. mesto na še 60-tih ultra maratonih doma in v tujini
2. mesto: Atene – Sparta (Grčija, 245 km, trikrat)
2. mesto: Calac 6 day race (Avstralija, tek na stadionu, največ 915 km, trikrat)

Postavili ste tudi nekaj rekordov, je še kateri v vaši lasti?
V svoji karieri sem postavil kar nekaj rekordov, vendar pa nikoli nisem bil s tem obremenjen, tako da ne spremljam,  kateri rekord je še v moji lasti. Zavedam se, da so rekordi izziv za ostale tekače,  da jih skušajo preseči in tako je tudi prav.

Je bil za vas že na začetku kariere pomemben tudi rezultat? Se še spomnite, kdaj in kje ste prejeli prvo nagrado?
Teči sem začel iz čistega užitka tako,  da mi je tek pomenil sprostitev in druženje,  rezultati  pa v začetku sploh niso bili pomembni. Če me spomin ne vara,  sem svojo prvo zmago dosegel  na maratonu v Bovcu leta 1981. Kot  zanimivost naj povem, da so ta maraton po dolgih letih  zopet obudili, tako da bo letos septembra zopet maraton v Bovcu.

Se še udeležujete tekov?
Pred štirimi leti sem se tekmovalno upokojil, tako da sedaj tečem le še za svojo dušo.

Kako bi opisali razliko med tekom, maratonom, ultra maratonom?
Za maraton se točno ve,  da je to razdalja 42.195 m in tu ni nobenega vprašanja. Potem pa ostaja še supermaraton  in ultramaraton, kjer pa točne definicije ni. Osebno menim,  da so teki,  ki so daljši od maratona vse do 200-250 km supermaratoni, vsi teki,  ki pa so daljši od 250 km,  pa so po mojem mnenju ultramaratoni.

Poleg fizične kondicije mora tekač imeti tudi psihično pripravo. Kako se psihično pripravite,  da odtečete začrtani ultra maraton do konca?
Osnovno pravilo pri tekih na zelo dolgo progo je:« Če ne vidiš cilja, se ne podaj na pot!« To pomeni,  da moraš biti fizično in psihično pred startom prepričan, da si določeno razdaljo sposoben preteči, v nasprotnem primeru boš imel velike težave priti do cilja.

Koliko časa traja regeneracija po skoraj triindvajset dnevnem teku?
Regeneracija je odvisna od posameznika do posameznika, vendar pa je pri vrhunskih tekačih zelo hitra,  tako  da lahko tečemo tudi  64 dnevne etapne teke brez dneva počitka.

Kakšne športne copate uporabljate za ultra maratone in koliko parov zamenjate med tekom ultra maratona? Menda ste tekli v prevelikih copatih in ste celo izrezovali sprednje dele.  Ali to  drži? Je bilo zato kaj žuljev manj?
Osnovno pravilo pri tekaških copatih je, da nimajo predebelega podplata in ti omogočajo tek na prste oziroma stopalo, ker s tem dosežemo najboljšo amortizacijo udarca pri vsakem koraku. Vse pogruntavščine z raznoraznimi blaženji,  ki jih ponujajo proizvajalci so le marketinška poteza in metanje peska v oči tekačem. Copati morajo biti po moji oceni vsaj eno številko večji kot je naša osnovna obutev, ker nam stopalo med tekom nekoliko zateče tako,  da copat zelo hitro lahko postane pretesen. Stari mački na dolgih tekih sprednji del copat tudi odrežemo, da prstom na nogi damo svobodo in se s tem v veliki večini izognemo žuljem pod nohti, ki so po mojih izkušnjah najbolj pogosti.

Imate zaradi vseh teh pretečenih kilometrov kakšne težave ali se zaradi tega počutite bolj zdravega?
Glede na to,  da sem pretekel že več kot 300.000 km nekih resnih težav z zdravjem na srečo nimam.

V svoji knjigi opisujete več ultra maratonov, od ameriškega, za katerega se zdi, da vam je najbolj ostal v spominu, do evropskega. Pa vendar: kaj ultra maratoncu najbolj ostane v spominu? Izziv, razmere na poti, morebitne poškodbe, morda celo halucinacije, ali pokrajina  in ljudje?
Težko je opisati kaj vse ostane v spominu tekaču,  ki preteče kot jaz tri kontinente ZDA,  Avstralijo in Evropo. Ogromno je stvari,  ki se ti vtisnejo v spomin, predvsem pa ugotoviš,  da lahko dosežeš nekaj, kar se zdi nemogoče in se ti potem nobena stvar v življenju ne zdi več nedosegljiva.

Kaj bi svetovali tekaču, ki  si  želi ukvarjati z ultra maratonom?
Vsakemu, ki se želi začeti ukvarjati z ultramaratonom svetujem,  da prebere knjigo »Tek moja norost« in na večino vprašanj,  ki ga težijo bo dobil odgovor.
Kupite jo lahko tukaj.

21. maja je 36. maraton treh src, disciplina Maraton Radenska Classic
dolg 42.195 m. Kolikokrat ste ga odtekli in kaj svetujete tekačem, ki
bodo tekli omenjeni maraton?

Maraton v Radencih sem odtekel nekajkrat in ga leta 1986 tudi zmagal. Vsem, ki se prvič podajate na to razdaljo svetujem, da tekmujete sami s sabo in ne z nasprotniki. Čas ni pomemben, pomembno je da pridete do cilja!

Gospod Mravlje, za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo in vam želimo veliko nepozabnih tekov za vašo dušo.


 791 total views,  2 views today