Prvi vžigalnik ni imel kolesca ali plina — deloval je na kemično reakcijo med vodikom in platinasto gobico, ki je ustvarila plamen brez iskre!

Döbereinerjev vžigalnik, znan kot Döbereinerjeva svetilka, je deloval tako, da je vodik iz cinkove zlitine in žveplene kisline stekel čez platinasto gobico, kjer je zaradi katalitske reakcije spontano zagorel – brez kakršne koli iskre ali mehaničnega sprožilca.

Izumil ga je nemški kemik Johann Wolfgang Döbereiner leta 1823, kar pomeni, da obstajajo vžigalniki šele nekaj več kot 200 let. To je bilo več kot 10 let pred prvimi varnimi vžigalicami. Pred tem so si ljudje pomagali z bolj zamudnimi metodami: kresilnim kamnom, trtjem lesa ali tlečimi gobami. Že prej so obstajale fosforne paličice, obložene z belim fosforjem, ki so se prižgale ob trenju ali celo zaradi toplote – bile pa so zelo nevarne in nestabilne.

Ta pametni, a nekoliko okorni izum je bil prava znanstvena čudežnost – do sredine 19. stoletja so izdelali več kot milijon teh naprav.

Kasneje so Döbereinerjevo svetilko postopoma nadomestile varnejše in bolj prenosne vžigalice, prvič komercialno razvite v 1830-ih, ter kasneje mehanski vžigalniki, kot je legendarni Zippo iz leta 1932 in sodobni plinski vžigalniki.

vir: wikipedia