Beethoven, v svetu brez zvoka, ustvarjal najlepša glasbena dela


Mladi Ludwig van Beethoven (1770 – 1827) je bil eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev po Mozartu. Do srede 20-ih let je sodeloval s Haydnom in postal virtuozni pianist. S pisanjem glasbe ni imel nobenih težav in vse je kazalo, da bo imel dolgo in uspešno kariero.
Pa je bilo temu res tako?

 Pri svojih 26. letih je prvič zaslišal šumenje in piskanje v svojih ušesih. Čez 4 leta pa je o svojih težavah s sluhom pisal prijatelju, ki je bil zdravnik in mu natančno opisal kaj se dogaja. Povedal je, da mora vedno stati zelo blizu orkestra, da razločno sliši njihovo izvajanje glasbe in da z razdalje višjih tonov sploh ne sliši več. Težave je imel tudi kadar so ljudje govorili zelo tiho in nežno, saj  je takrat slišal je nerazločen zvok.

Svoje težave s sluhom je Beethoven želel skriti, saj se jebal, da bo tako njegova kariera zaključena. V času izgube sluha se je izogibal druženju, saj je bilo zanj nemogoče, da bi izrekel besede: »Gluh sem.«

Kakšni pa so vzroki za izgubo sluha?

Zakaj je Beethoven začel izgubljati sluh ni znano. Nekatere teorije pravijo, da je za to kriv sifilis, morda zastrupitev s svincem ali tifus. Nekateri pa pravijo, da je sluh izgubil zaradi svoje čudne navade. Beethoven je bil navajen, da je svojo glavo večkrat potopil v zelo hladno vodo, da bi ostal buden. Po njegovi smrti pa so s pomočjo obdukcije ugotovili, da je imel raztrgano notranje uho.

Na kakšen način je v tistem času želel zaustaviti izgubo sluha?

Najprej se je kopal v mlečni kopeli, saj je mislil, da se bo tako izguba sluha kot njegove želodčne težave, ki so ga mučile, preprosto prenehale. Želodčnih težav res ni imel več a v ušesih mu je vedno bolj šumelo in piskalo tako podnevi kot ponoči.

Kasneje je poizkusil z zelo čudnim pristopom. Na zgornje dele rok si je zavezal mokro lubje in ga pustil, da se posuši in se na tistih mestih pojavijo mehurji. To seveda ni pozdravilo gluhote vendar ga je odvrnilo od igranja klavirja vsaj za dva tedna.

Leta 1822 pa je nad iskanjem zdravila obupal in je začel uporabljati pripomočke, ki so mu pomagali pri poslušanju, kot so posebne slušne trobente.

Čeprav glasbe ni več slišal jo je še vedno pisal. Vendar kako?

Ker je glasbo pisal prva 3 desetletja svojega življenja je natanko vedel kako določeni toni zvenijo in delujejo skupaj. Njegova hišna gospodinja pa se spominja, da je kasneje, ko je bil že skoraj popolnima gluh, sedel za klavirjem v ustih pa je imel svinčnik. Svinčnika se je na enem koncu dotikal med tem ko je z drugo roko igral na klavir. Na takšen način je lahko slišal vibracije posameznih not.

Svojo 9. simfonijo je dirigiral v popolni tišini.

Na dan, ko se je premierno predstavila 9. simfonija je Beethoven vztrajal, da bo dirigiral sam. Orkester pa je kljub temu najel še enega dirigenta, ki bo stal zraven Beethovna med dirigiranjem. Dirigent Michael Umlauf  pa je orkestru naročil naj med nastopom gledajo samo njega in se ne zmenijo za Beethovnovo dirigiranje.

Simfonija je na koncu požela močan aplavz, ki ga Beethoven žal ni mogel slišati. Govori se, da je nato k maestru pristopila mlada kontraaltistka Carolina Unger, ter ga obrnila proti občinstvu, da je lahko videl ovacije, katere je prejelo danes njegovo najbolj prepoznavno delo.

 2,770 total views,  2 views today