Brižinske spomeniki sta v 9. stoletju napisala brata Ciril in Metod, misijonarja, ki sta se trudila širiti pismenost med Slovani. Zapisani so v treh različnih jezikih, ter vključujejo prvine krščanske liturgije.

Ciril in Metod, brata iz Soluna (današnja Grčija), sta bila misijonarja, ki sta pred 1200 leti postavila temelje za širjenje pismenosti med Slovani. Čeprav sta bila Grka, sta imela odločilen vpliv na slovanske narode, saj sta razvila glagolico, prvo pisavo, ki je omogočila zapisovanje slovenskega jezika.

Ti spomeniki so bili odkriti leta 1721 v samostanu Brižine (Freising) v Bavarski, danes pa jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. V Sloveniji obstaja natančna kopija teh spomenikov, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Brižinski spomeniki so napisani na pergamentu, ki je bil v tistem času najbolj uporabljeni material za pisanje. Pergament je bil narejen iz živalske kože, najpogosteje iz ovčje ali kozje, ki je bila obdelana, da je postala gladka in primerna za pisanje. Ta material je bil zelo trpežen in je omogočal, da so spomeniki preživeli skozi stoletja, kljub temu da so bili odkriti šele leta 1721. Pergament je bil v srednjem veku zelo cenjen, saj je omogočal dolgoročno shranjevanje pomembnih dokumentov.